Preskoči na vsebino


Znakovni jezik (ZJ)

Gluhi in močno naglušne osebe za medsebojno in splošno komunikacijo uporabljamo znakovni jezik. Po svetu Gluhi in Naglušni ne govorimo (ne kretamo) enotnega znakovnega jezika, ampak vsak narod pozna svoj lastni znakovni jezik. V Sloveniji Gluhi in Naglušni uporabljamo slovenski znakovni (SZJ). Napačna predstava je, da se znakovni jezik govori le z rokami. Pri komunikaciji v znakovnem jeziku uporabljamo gibe: rok, glave in trupa ter obrazno mimiko. Zelo pomembno vlogo ima tudi položaj gibalnih teles v prostoru: roke, glava, ramena, ... Ne smemo spregledati niti pavze med kretnjo, ki nam omogočajo, da v znakovnem jeziku lažje razumemo posamezne sklope v stavku, kar v govornih jezikih po navadi dosežemo z intonacijo glasu. V slovenskm znakovnem jeziku uporabljamo tudi izgovorjavo, oz. tehniko branja z ustnic. Pri medsebojnem sporazumevanju si Gluhi pomagamo z branjem ustnic (približno 30 % razumljivosti) in z ogledovanjem gibov rok, glave, trupa ter z obrazno mimiko (priblino 70% razumljivosti).

Podobno ESPERANTU, ki naj bi bil nek univerzalni jezik sporazumevanja med ljudmi različnih jezikovnih skupin, tudi v svetu tišine poznamo univerzalni znakovni jezik, ki mu pravimo GESTUNO. Na svetu ga uporablja zelo malo število Gluhih.
 

 

 




Print Friendly and PDF