Drža roke – roka v pesti, iztegnjeni ali upognjeni prsti, pokrčeni prsti, razprti prsti …

Kretalec – oseba moškega spola, ki kreta.

Kretalka – oseba ženskega spola, ki kreta.

Kretati – govoriti znakovni jezik.

Kretanje – tehnika komunikacije gluhih in močno naglušnih oseb, ki vključuje gibe rok in ostalih delov telesa ter obrazne izraze. S kretnjo v znakovnem jeziku povemo kakšno besedo, besedno zvezo ali pojem.

Simbol – v znakopisu del znaka, s katerim v znakovnem jeziku sestavljamo znak za določeno kretnjo. Pri najbolj enostavnih kretnjah je določen simbol lahko obenem znak.

Položaj delov telesa v gibanju – roka navzgor, roka navzdol, upognjena glava, glava v levo oz. v desno, dvignjena ramena ….

Ravnine kretenj – kretnje se v znakovnem jeziku izvajajo v več prostorskih ravninah. Zaradi lažjega zapisovanja se pri znakovnem zapisovanju osredotočamo le na tri najbolj osnovne prostorske ravnine, in sicer na dve navpični ravnini in na vodoravno ravnino:

• vodoravna ravnina ali ravnina tal (koordinati: x,z),
• osnovna navpična ravnina ali ravnina zidu pred nami (koordinati:y,x),
• stranska navpična ravnina ali ravnina zidu na levi ali desni strani (koordinati: y,z).

Strani roke  – dlan, palčna stran roke in hrbet roke.

SZJ - slovenski znakovni jezik - materni jezik manjšinske skupnosti Gluhih in Naglušnih.

Znak – v znakopisu zapisana kretnja, ki ga sestavlja en ali več simbolov.

Znakopis (angl. SignWriting) – v slovenščini strokovni izraz s katerim označimo abstraktno zapisovanje znakovnega jezika v sistemu, ki ga je leta 1974 razvila Valerie Sutton. Tako kot v govornih jezikih črke predstavljao foneme, tako znaki v znakopisu predstavljajo gibe rok, telesa in ostale sestavine znakovnega jezika.

Znakovni jezik – materni jezik gluhih in naglušnih oseb. Na svetu obstajajo številni znakovni jeziki. V Sloveniji je v uporabi slovenski znakovni jezik (SZJ) z nekaterimi narečji. V narečju nekega kraja lahko opazimo vpliv znakovnega jezika sosedne države.